Istrska malvazija je belo vino, ki ima med 11,5 in 13,5 vol. % alkohola. Poznavalci ga opisujejo kot polno, zaokroženo in harmonično vino z
močno cvetno-sadno cvetico. Ima značilno aromo, ki spominja na vonj akacijevega cveta, od sadnih arom pa največkrat prevladujejo jabolko, sliva in marelica. V zrelem
vinu se lahko občuti tudi blago grenek okus mandljev.
Mesto za vse ljubitelje malvazij v
Istri, ki se mu ni mogoče izogniti, je slikovita
Brtonigla. Iz nje prihajajo vrhunske buteljke tega vina, ki mu je namenjen poseben
Festival istrske malvazije, ko lahko gostje okušajo najboljša vina te istrske sorte.
Svetovni razcvet istrske malvazije se je počasi začel po letu 1990, ko so začeli z večjo in kakovostnejšo proizvodnjo tega vina. Od tega časa pa vse do danes po vsej Istri vznikajo številčne majhne vinske kleti, ki se ponašajo z vse pomembnejšimi izvrstnimi vini te vinske sorte.
Štiristoletna tradicija istrske malvazije
V Istri in na Hrvaškem je tako kot v vseh sredozemskih deželah in državah vinogradništvo v krvi domačih ljudi, vinska trta pa najbolj tipična gojena kultura, ki že stoletja uspeva na tem srčastem polotoku v Jadranskem morju.
Med najpomembnejšimi opisi Istre kot vinske pokrajine je tudi opis škofa Tommasinija iz Novigrada, ki ga je napisal v daljnem letu 1650. Tam opisuje celo 15 sort istrskega grozdja, med katerimi so bili najpomembnejši: prošek, muškat, rebula, refošk, teran, hrvatica, trebijan in malvazija.
O vinski sorti
Malvazija je skupno ime za veliko število različnih, a sorodnih sort, ki so jih od nekdaj gojili prebivalci sredozemskega vinorodnega območja. Malvazijo gojijo celo na španskih Kanarskih otokih, portugalskih Azorih pa tudi na celini v teh državah in še v Franciji, Sloveniji, Črni gori, Albaniji, Kaliforniji in Grčiji. Po mnenju mnogih izhaja njeno ime iz Grčije. Na Hrvaškem sta poznani dve vrsti malvazije: istrska in dubrovniška malvazija.