Lesena dvigala za ribiške čolne so visoka pet do šest metrov in so edinstven in zanesljiv način spravljanja plovil, veščina njihove izdelave pa se je razvijala izključno na obali severozahodne Istre. Lokalni prebivalci so tako zaščitili svoje ribiške čolne, ki niso imeli priveza v pristanišču niti možnosti zaklona pred sunki vetra, ki je udarjal v plitvo, skalnato obalo, značilno za umaško priobalno območje.
Prve lesene grue so nastale v začetku 20. stoletja po vzoru jeklenih dvigal, ki jih je gradila avstro-ogrska pomorska uprava na svetilnikih ali v večjih pristaniščih. Prvo jekleno dvigalo na tem območju je postavila posadka svetilnika Savudrija. Prav to dvigalo postane vzor lokalnim ribičem za gradnjo enostavnih lesenih dvigal iz dostopnega in čvrstega lesa robinije, ki je odporen proti škodljivcem. Sčasoma sta se razvila dva tipa izdelave dvigal, tj. savudrijski in umaški tip, ki danes sodijo med dragulje nesnovne dediščine teh krajev in so uvrščeni na seznam zaščitenih kulturnih dobrin Republike Hrvaške.
Nekoč so na gruah visele t. i.
batane, danes pa so večinoma prazne, vendar z razlogom še vedno vzbujajo občudovanje, zato jih je
Muzej mesta Umag oživel v okviru projekta, namenjenega njihovemu ohranjanju in promociji.