Delikatesne školjke severozahodne Istre

Ne glede na to, ali prihajajo iz ulova ali gojišča, imajo školjke severozahodne Istre izjemen okus zaradi čistega morja. Priljubljene so vse leto, vendar je njihovo meso najokusnejše februarja in marca. Takrat potekajo tudi Dnevi školjk, gastronomska prireditev, v okviru katere jih lahko poskusite v številnih vabljivih kreacijah lokalnih restavracij in konob.

6 školjk, ki jih morate poskusiti

Jakobova pokrovača (lat. Pecten jacobaeus)

Videz: oblika pahljače z neenakima lupinama, na katerima lahko razločimo 14 do 16 reber. Zgornja lupina je zaobljena, rdečkasto rjave barve s svetlejšimi in temnejšimi vzorci, spodnja pa je rahlo skledičasta in bele, bež ali rožnate barve. Povprečen premer je približno 10 cm, lahko pa zraste tudi do 15 cm.
Življenjski prostor: v večjih globinah, v muljastem in mivkastem morskem dnu. Najbolj cenjene so pokrovače iz novigrajskega morja, kjer se mešata sladka rečna in slana morska voda.
Najpogostejša priprava: pečene na žaru z oljčnim oljem in sredozemskimi začimbami, gratinirane, kuhane, v kombinaciji z ročno izdelanimi testeninami ali rižem ter surove.

Mediteranska klapavica (lat. Mytilus galloprovincialis)

Videz: mediteranske klapavice so temno modre ali črne barve. Podobne so podaljšanemu trikotniku z eno koničasto in drugo širšo in bolj zaobljeno lupino. Klapavica zraste od 6 do 12 cm. Meso gojene klapavice je rumeno oranžne barve, meso samoraslih klapavic pa umazano bele barve.
Življenjski prostor: rastejo v kolonijah, pritrjenih na vse vrste trdnih podlag. So najpogosteje zastopana školjka v istrskih gojiščih.
Najpogostejša priprava: v buzari ter kuhane in začinjene s peteršiljem, česnom in oljčnim oljem.

Ostriga (lat. Ostrea edulis)

Videz: lupini sta nepravilne, simetrične oblike, barve kamna ali sivkasto bele barve. Z večjo skledičasto lupino se pritrdi na steno. Zraste do 13 cm.
Življenjski prostor: divjo ostrigo najpogosteje najdemo v zalivih in kanalih na globinah do 10 m. Največ ostrig se v Istri goji v Limskem kanalu in puljskem zalivu.
Najpogostejša priprava: surove, z nekaj kapljic limoninega soka.

Dondola (lat. Venus spp.)

Videz: so sivkaste ali rumenkaste barve s simetričnima okroglima lupinama. Lupine so razbrazdane in imajo veliko število reber, povprečna velikost školjk pa je od 3 do 4 cm. Lahko zraste tudi do 10 cm.
Življenjski prostor: v muljastem in mivkastem morskem dnu na globini od 0,5 do 20 m.
Najpogostejša priprava: v buzari ali surove, z nekaj kapljic limoninega soka.

Noetova barčica (lat. Arca noae)

Videz: njihova oblika spominja na barčico. Je temno sivo-rjave ali umazano sivo-črne barve. Ima nesimetrično izbrazdani lupini. Povprečna velikost je od 6 cm. Lahko zraste do 10 cm.
Življenjski prostor: živi v kolonijah v muljastem in mivkastem morskem dnu na globini od 2 do 10 m. Najbolj znan naravni življenjski prostor teh školjk v Istri je ob obali Umaga in Novigrada.
Najpogostejša priprava: v buzari, surove z nekaj kapljicami limoninega soka ali zapečene s sirom in česnom.

Kaneštrela (lat. Chlamys varia)

Videz: ima obliko pahljače in je lahko rjavo-vijolične, rjavo-rumene, rdeče, rumene ali oranžne barve. Ima simetrični lupini s številnimi drobnimi rebri. Zraste do 6 cm.
Življenjski prostor: v muljastem in mivkastem morskem dnu umaknjenih uval na globini od 1 do 50 m.
Najpogostejša priprava: surove, pečene, s testeninami ali s solato.