Čeprav začetki kampiranja segajo v 19. stoletje, je kot poseben način preživljanja prostega časa postalo popularno v 20. stoletju. Danes ocenjujejo, da okoli 30 milijonov gostov iz srednje Evrope stalno ali občasno prebiva v kampih.
Kampiranje se razume kot
odhod v naravo , povezan z rekreacijo, ukvarjanjem s
športom in bolj ali manj udobno namestitvijo pod milim nebom. Modernega človeka vrača v stik z izvirno naravo, od katere se je odtujil z razvojem urbane in tehnološke civilizacije.
V
Istri, pa tudi na vsem
Hrvaškem pojem kampiranja v glavnem povezujejo z morjem in letovanjem na
jadranski obali. Od sredine 20. stoletja pa do danes je vzdolž istrske obale nastalo več kot
50 kampov, predvsem v borovih in hrastovih gozdičkih, nasadih oljk, na ugodnih tleh, kjer ni skalovja.
Najprej so bili maloštevilni ter minimalno urejeni in so goste iz srednje Evrope – večinoma naturiste — privlačili zaradi ustvarjene podobe naravne oaze in nedotaknjene divjine. Kampiranje je bilo slabše organizirano in s skromnejšo ponudbo. To je bil pravi raj za pustolovce, ki jih je severozahodna Istra osvajala s svojo očarljivostjo, naravnimi lepotami in ljubeznivostjo ljudi, tako da so jo mnogi gostje še velikokrat ponovno izbrali za svoje poletno destinacijo.
Od takrat se je v svetu kampiranja veliko spremenilo. Pomembno sta se razvila ponudba in povpraševanje, in mnogi istrski kampi danes ponujajo vrhunsko razkošje, mobilne hiške, animacije in bazene, otroške igralnice in nešteto dodatnih vsebin za vso družino.