Potopljeno mesto Sipar

Ena izmed najslikovitejših arheoloških znamenitosti na zahodni obali Istre, Sipar, se nahaja na majhnem polotoku okoli 4 km severno od Umaga. S kopnim ga povezuje peščeni greben, ki ga ob plimi prekriva morje, kar to izjemno znamenitost spremeni v otok.

Več kot 2 tisočletji zgodovine

Po arheoloških virih so konec 2. stoletja pr. n. št. Rimljani tukaj zgradili vojaško utrdbo. Po vzpostavitvi miru se je razvila naselbina, domnevno Insula Sepomaia, ki je obstajala do konca 1. stoletja.

V sredini 6. st. je Bizanc je na polotoku, zgradil vojaško utrdbo, obrnjeno proti kopnemu, medtem ko se je v njenem zaledju razvila nova poznoantična naselbina – civitas Sipparis/Sapparis. V tistem času je mesto preraslo v pomembno trgovsko in gospodarsko središče tega dela Jadrana, vse do uničenja, ki se, kot se domneva, v letu 876 povezuje z neretvanskim knezom Domagojem.

V poznem srednjem veku je družina Bratti na vzhodni strani polotoka zgradila utrdbo, toda njeni ostanki so danes večinoma izginili zaradi uničevalnega delovanja morja. Po propadu Sipra, primat na tem delu istrske obale preide na bližnji Humagum, iz katerega se je tekom stoletij razvil današnji Umag.

Skrivnosti, ki se berejo skozi niz arheoloških plasti

O burni preteklosti Sipra danes pripoveduje cel niz arheoloških sledi, ki segajo od antike do bizantinskega obdobja vse do zgodnjega srednjega veka. Posebno zanimivo je, da se Sipar omenja v starih pisnih virih, medtem ko najdena keramika, denar, steklo, kovinski predmeti in ostanki zgradb pričajo o mestu, ki je bilo stoletja povezano s trgovskimi in pomorskimi potmi Jadrana.

Kaj je ostalo od Sipra?

Ob močnejših osekah se deli arheološke znamenitosti Sipar dvignejo iz morja in so nekakšni pričevalci o preteklosti. Z raziskovanji so odkrili rimski gospodarski objekt s podpornimi stebri, peterokoten obrambni stolp z obzidjem ter ostanke naselbine, ki je bila skozi stoletja večkrat prezidana in obnovljena.

Najdeni so bili številni deli amfor, keramike in stekla, pa tudi predmeti iz kosti, kamniti brusilni kamni, del mlinskega kamna ter 111 kovancev, med katerimi še posebej izstopajo rimski republikanski denariji. Najdbe potrjujejo, da Sipar ni bil samo utrdba, temveč živo naselje, v katerem se je stoletja živelo, proizvajalo in trgovalo.

Morje je danes njegov največji sovražnik, istočasno pa tudi del posebnega doživetja Sipra – znamenitosti, na kateri se zgodovina dobesedno dviga iz vode.