Plaža Kanegra

Do plaže Kanegra sem se iz Umaga peljal približno 15 minut. Ura je devet zjutraj. Pod krošnjami borovcev so zasedena že vsa mesta za „divje“ parkiranje. Avto pustim na parkirišču 500 metrov od plaže.

Na poti do plaže srečam kolesarje in goste iz bližnjega kampa. Razgrnem droben prod pod nogami. Brisača je že topla, čeprav še ni poldan. Raztegnem se kot martinček na drobni mivki. Vstanem, se potopim v prozorno morje in plavam. Za mano zelenje borovcev, pred mano obzorje. V daljavi slovenska riviera, soline ter Piran in Portorož.

To je ena od najlepših uval v severozahodni Istri. Kanegra je pri tem ohranila avtentično mediteransko vzdušje: mivko, kamen in borovce. Tik ob plaži sta tudi nudistični kamp in apartmajsko naselje. Vse je tako retro, diši po osemdesetih in pomirjajočem tempu nekih preteklih počasnejših let. Hipster v meni je zadovoljen.

Na srečo pa se je gastronomska ponudba v tem času razvijala. V odmorih med kopanjem uživam v espressu in sladoledu. Privoščim si tudi pivo in razmišljam, kaj bi pojedel po sendvičih in prigrizkih. Morski zrak prebuja tek.

Moram dobro premisliti o kosilu, zato se zavalim v mrežo, razpeto med dvema drevesoma. Zrak diši, škržati pojejo, jaz pa se zazibam v spanec. Blizu mene se poljublja mlad par. Kanegra je romantična.

Čez nekaj časa me prebudi vriskanje razigranih otrok. Zdaj je zapolnjen že vsak kotiček plaže. Jadralci in potapljači preizkušajo izposojeno opremo. Zasedena so tudi igrišča za odbojko in tenis. Tudi mize za namizni tenis niso več proste.

Eni od ekip primanjkuje igralec za odbojko. Sprejmejo me, čeprav so moje sposobnosti bolj skromne. Medtem se že pripravlja žar. Po tekmi imamo piknik na travi. Nekatere dileme se preprosto rešijo kar same. To je ta čaroben dotik poletja, ko je vse nekako enostavnejše.

Pridruži se nam skupina kolesarjev iz Umaga. To so resni vozniki, ki sledijo off-road stezi ob nekdanji železnici Parenzana, ki je povezovala Trst in Poreč. S steze se širi razgled po celotnem zalivu.

Odbojkarji si po kosilu izposodijo kanuje, saj bi radi pričakali sončni zahod med valovi. Škrlatno nebo v Kanegri je eno od najlepših na Hrvaškem.

Ura je devet zvečer. Otroci se počasi umirjajo po norenju na trampolinih, psi zehajo, kmalu se zaključi tudi izmena reševalcev. Nad uvalo vihra samo še prestižna modra zastava, ki zagotavlja kakovost in čistočo. In tako je že vrsto let.