Kako je Grožnjan postal meka za umetnike?

S podelitvijo naslova mesta umetnikov leta 1965 se je v Grožnjanu začelo novo obdobje ustvarjalnosti. V hiše, ki so bile po drugi svetovni vojni izpraznjene in zapuščene, so se naselili člani društev likovnih umetnikov iz Hrvaške, Slovenije, Srbije ter BiH.

Pri umetniškem preoblikovanju mesta je najbolj izstopal zagrebški kipar Aleksandar Rukavina in umetniki, ki so v opustošenih kamnitih hišah organizirali programe in likovne kolonije. Nekaj več kot trideset takih hiš so sčasoma spremenili v galerije, ateljeje, studie in stalne domove številnih umetnikov.

Poleg likovne je za Grožnjan izjemno pomembna tudi glasbena umetnost. Tu so leta 1969 ustanovili Mednarodni kulturni center Hrvaške glasbene mladine, zaradi česar je mesto dobilo naziv svetovnega zbirališča glasbene mladine. Od ustanovitve centra do danes je Grožnjan obiskalo več kot 20.000 mladih glasbenikov z vsega sveta, ki vsako leto s približno 50 koncerti in festivali popestrijo grožnjanska poletja.

Tradicija umetniškega izražanja »zdaj in tukaj« se je ohranila vse do danes, predvsem s prireditvijo Ex Tempore, ki tu poteka že od leta 1994. Ex tempore združuje številne likovne umetnike z vsega sveta, ki jih navdihuje Grožnjan, hkrati pa ga spreminja v galerijo na prostem.

Glasbeni vrhunec vsakega poletja je legendarni jazz festival Jazz is back BP, ki se ga udeležuje smetana svetovne jazz scene in glasbeniki iz MKC HGM-ja. Festival je leta 1999 ustanovil Boško Petrović, najpomembnejše in najbolj znano ime hrvaškega jazza. Poletna jazz šola HGM-ja in festival sta že od samega začetka tesno povezana, številni mladi udeleženci šole pa so kasneje na festivalu nastopili kot priznani umetniki.

Leta 1995 je svoj prostor za svobodo izražanja v Grožnjanu našla tudi Imaginarna filmska akademija, iz katere izhajajo nagrajeni dokumentarci in zdaj že znani režiserji.