Zgodba o digitronu, prvem žepnem kalkulatorju

Zaposleni bujskega podjetja Digitron so pod vodstvom skupine inženirjev leta 1971 izdelali prvi evropski žepni kalkulator, napravico, brez katere si danes ne moremo predstavljati vsakdana in ki ji ljudje na tem območju še danes pravijo digitron.

Pod legendarnim direktorjem Antejem Tomljanovićem se je Digitron rodil v zapuščeni gasilski stavbi s samo 24 zaposlenimi in je že s svojim prvim izdelkom, kalkulatorjem DB 800, vstopil v zgodovino in postal vodilna tovarna elektronskih naprav v regiji.

Model DB 800 je bil vešča kombinacija dizajna in funkcionalnosti ter je bil zaradi majhnih dimenzij priročen za prenašanje. Izvajal je zahtevne matematične funkcije, katerih rezultate je v isti sekundi prikazal na LED-zaslonu. Ta pionirski model je v tem času stal pravo malo bogastvo. Za primerjavo: za njegovo ceno je bilo skorajda že mogoče kupiti priljubljen jugoslovanski avtomobil fičo ali zastavo 750.

Formula uspeha Digitrona – znanje, inovacije in iskreno navdušenje

Tovarna Digitron je bila izjemno uspešna, odlično organizirana in razdeljena v različne sektorje. Proizvajali so širok nabor naprav: od mehanskih delov za ročne blagajne, sofisticiranih pretvornikov sile za tehtnice pa do vojaških naprav, celo semaforje. Veliko se je vlagalo v kadre, štipendije, izobraževanje, pa tudi kulturo in šport. V Digitronu so bili v razvoju zaposleni večinoma mladi strokovnjaki, medtem ko so v oddelku sestavljanja kalkulatorjev delale predvsem mlade ženske, ki še danes svoj kolektiv opisujejo kot družino. Njihove takratne plače so presegale tiste v drugih panogah, zato so v drugih pogosto izzvale zavist. Takratni zaposleni v prodaji so pogosto potovali po svetu in obiskovali razvite evropske države in Japonsko, povsod, kamor so se odpravili, pa so jih pričakali s spoštovanjem.

Digitron še vedno posluje, vendar v veliko manjšem obsegu. Najdete ga na vhodu v Buje kot spomin na nekdanjo vizionarsko tovarno, ki je za vedno zaznamovala podobo tega mesta.